1. Protrombinski čas (PT):

PT se nanaša na čas, potreben za pretvorbo protrombina v trombin, kar vodi do koagulacije v plazmi in odraža koagulacijsko funkcijo zunanje koagulacijske poti. PT je v glavnem določen z ravnmi koagulacijskih faktorjev I, II, V, VII in X, ki jih sintetizirajo jetra. Ključni koagulacijski faktor v zunanji koagulacijski poti je faktor VII, ki s tkivnim faktorjem (TF) tvori kompleks FVIIa-TF, ki sproži proces zunanje koagulacije. PT pri normalnih nosečnicah je krajši kot pri nenosečnicah. Ko se faktorji X, V, II ali I zmanjšajo, se PT lahko podaljša. PT ni občutljiv na pomanjkanje enega samega koagulacijskega faktorja. PT se znatno podaljša, ko koncentracija protrombina pade pod 20 % normalne ravni, faktorji V, VII in X pa padejo pod 35 % normalne ravni. PT se je znatno podaljšal, ne da bi pri tem prišlo do nenormalne krvavitve. Skrajšan protrombinski čas med nosečnostjo opazimo pri trombembolični bolezni in hiperkoagulabilnih stanjih. Če je PT 3 s daljši od normalnega kontrolnega časa, je treba upoštevati diagnozo DIC.

2. Trombinski čas:

Trombinski čas je čas pretvorbe fibrinogena v fibrin, ki lahko odraža kakovost in količino fibrinogena v krvi. Trombinski čas je pri normalnih nosečnicah krajši v primerjavi z nenosenicami. Med nosečnostjo ni bilo pomembnih sprememb trombina. Trombinski čas je tudi občutljiv parameter za produkte razgradnje fibrina in spremembe v fibrinolitičnem sistemu. Čeprav se trombinski čas med nosečnostjo skrajša, spremembe med različnimi obdobji nosečnosti niso pomembne, kar kaže tudi na to, da se aktivacija fibrinolitičnega sistema v normalni nosečnosti poveča, da se uravnoteži in izboljša koagulacijska funkcija. Wang Li in sodelavci [6] so izvedli primerjalno študijo med normalnimi nosečnicami in nenosenicami. Rezultati testa trombina pri skupini poznih nosečnic so bili bistveno krajši kot pri kontrolni skupini ter skupinah z zgodnjo in srednjo nosečnostjo, kar kaže, da je bil indeks trombina v skupini pozne nosečnosti višji kot pri PT in aktiviranem delnem tromboplastinu. Čas (aktivirani delni tromboplastinski čas, APTT) je bolj občutljiv.

3. APTT:

Aktivirani parcialni tromboplastinski čas se uporablja predvsem za odkrivanje sprememb v koagulacijski funkciji intrinzične koagulacijske poti. V fizioloških pogojih so glavni koagulacijski faktorji, ki sodelujejo v intrinzični koagulacijski poti, XI, XII, VIII in VI, pri čemer je koagulacijski faktor XII pomemben dejavnik v tej poti. XI in XII, prokalikrein in ekscitogen z visoko molekulsko maso skupaj sodelujejo v kontaktni fazi koagulacije. Po aktivaciji kontaktne faze se XI in XII zaporedno aktivirata, s čimer se začne endogena koagulacijska pot. Literaturna poročila kažejo, da se aktivirani parcialni tromboplastinski čas v normalni nosečnosti v primerjavi z nenosečnicami skrajša skozi celotno nosečnost, drugi in tretji trimesečje pa sta bistveno krajša kot v zgodnji fazi. Čeprav se v normalni nosečnosti koagulacijski faktorji XII, VIII, X in XI ustrezno povečujejo z daljšanjem gestacijskih tednov skozi celotno nosečnost, ker se koagulacijski faktor XI v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti morda ne spremeni, celotna endogena koagulacijska funkcija v srednji in pozni nosečnosti spremembe niso bile očitne.

4. Fibrinogen (Fg):

Kot glikoprotein s hidrolizo trombina tvori peptid A in peptid B ter na koncu tvori netopni fibrin, ki ustavi krvavitev. Fg ima pomembno vlogo v procesu agregacije trombocitov. Ko so trombociti aktivirani, se na membrani tvori fibrinogenski receptor GP Ib/IIIa, zaradi česar se s povezavo Fg tvorijo agregati trombocitov in na koncu se tvori trombus. Poleg tega povečanje plazemske koncentracije Fg kot akutno reaktivnega proteina kaže na vnetno reakcijo v krvnih žilah, ki lahko vpliva na reologijo krvi in ​​je glavni dejavnik viskoznosti plazme. Neposredno sodeluje pri koagulaciji in povečuje agregacijo trombocitov. Ko se pojavi preeklampsija, se raven Fg znatno poveča, ko pa je koagulacijska funkcija telesa dekompenzirana, se raven Fg sčasoma zmanjša. Številne retrospektivne študije so pokazale, da je raven Fg ob prihodu v porodno sobo najpomembnejši kazalnik za napovedovanje pojava poporodne krvavitve. Pozitivna napovedna vrednost je 100 % [7]. V tretjem trimesečju je plazemska raven Fg običajno od 3 do 6 g/L. Med aktivacijo koagulacije višja raven Fg v plazmi preprečuje klinično hipofibrinemijo. Le ko je raven Fg v plazmi > 1,5 g/L, lahko zagotovi normalno koagulacijsko funkcijo, ko je raven Fg v plazmi < 1,5 g/L in v hujših primerih Fg < 1 g/L, je treba pozornost nameniti tveganju za DIC in izvesti dinamičen pregled. Vsebnost Fg je s poudarkom na dvosmernih spremembah povezana z aktivnostjo trombina in igra pomembno vlogo v procesu agregacije trombocitov. V primerih povišane ravni Fg je treba pozornost nameniti pregledu kazalnikov, povezanih s hiperkoagulacijo, in avtoimunskih protiteles [8]. Gao Xiaoli in Niu Xiumin [9] sta primerjala vsebnost Fg v plazmi nosečnic z gestacijskim diabetesom mellitusom in normalnih nosečnic ter ugotovila, da je vsebnost Fg pozitivno povezana z aktivnostjo trombina. Obstaja nagnjenost k trombozi.