Fibrinski monomeri v krvi so zamreženi z aktiviranim faktorjem X III in nato hidrolizirani z aktiviranim plazminom, da nastane specifičen razgradni produkt, imenovan "razgradni produkt fibrina (FDP)". D-dimer je najpreprostejši FDP, povečanje njegove masne koncentracije pa odraža hiperkoagulabilno stanje in sekundarno hiperfibrinolizo in vivo. Zato je koncentracija D-dimerja zelo pomembna za diagnozo, oceno učinkovitosti in prognozo trombotičnih bolezni.
Od izbruha COVID-19, s poglabljanjem kliničnih manifestacij in patološkega razumevanja bolezni ter kopičenjem izkušenj z diagnozo in zdravljenjem, lahko hudi bolniki z novo koronarno pljučnico hitro razvijejo akutni sindrom dihalne stiske. Simptomi vključujejo septični šok, refraktorno metabolično acidozo, koagulacijsko disfunkcijo in odpoved več organov. D-dimer je pri bolnikih s hudo pljučnico povišan.
Hudo bolni bolniki morajo biti pozorni na tveganje za vensko trombembolijo (VTE) zaradi dolgotrajnega počitka v postelji in nenormalne koagulacijske funkcije.
Med zdravljenjem je treba spremljati ustrezne kazalnike glede na stanje, vključno z miokardnimi markerji, koagulacijsko funkcijo itd. Nekateri bolniki imajo lahko povišan mioglobin, v nekaterih hujših primerih lahko povišan troponin, v hujših primerih pa se lahko poveča tudi D-dimer (D-dimer).
Vidimo lahko, da ima D-dimer pri napredovanju COVID-19 pomemben vpliv na spremljanje zapletov, kako torej vpliva na druge bolezni?
1. Venska trombembolija
D-dimer se pogosto uporablja pri boleznih, povezanih z vensko trombembolijo (VTE), kot sta globoka venska tromboza (GVT) in pljučna embolija (PE). Negativni test D-dimerja lahko izključi GVT, koncentracija D-dimerja pa se lahko uporabi tudi za napoved stopnje ponovitve VTE. Študija je pokazala, da je bilo razmerje tveganja za ponovitev VTE pri populaciji z višjo koncentracijo 4,1-krat večje kot pri populaciji z normalno koncentracijo.
D-dimer je tudi eden od indikatorjev za odkrivanje pljučne embolije. Njegova negativna napovedna vrednost je zelo visoka, njen pomen pa je izključiti akutno pljučno embolijo, zlasti pri bolnikih z nizkim sumom. Zato je treba pri bolnikih s sumom na akutno pljučno embolijo kombinirati ultrazvok globokih ven spodnjih okončin in preiskavo D-dimerja.
2. Diseminirana intravaskularna koagulacija
Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIC) je klinični sindrom, za katerega so značilne krvavitve in odpoved mikrocirkulacije zaradi številnih bolezni. Razvojni proces vključuje več sistemov, kot so koagulacija, antikoagulacija in fibrinoliza. Količina D-dimera se je v zgodnji fazi nastanka DIC povečala, njegova koncentracija pa se je z napredovanjem bolezni še naprej povečevala za več kot 10-krat. Zato se D-dimer lahko uporablja kot eden glavnih kazalnikov za zgodnjo diagnozo in spremljanje stanja DIC.
3. Disekcija aorte
»Kitajsko strokovno soglasje o diagnozi in zdravljenju aortne disekcije« je poudarilo, da je D-dimer kot rutinski laboratorijski test za aortno disekcijo (AD) zelo pomemben za diagnozo in diferencialno diagnozo disekcije. Ko se bolnikov D-dimer hitro zviša, se poveča možnost diagnoze AD. V 24 urah po začetku bolezni, ko D-dimer doseže kritično vrednost 500 µg/L, je njegova občutljivost za diagnozo akutne AD 100 %, specifičnost pa 67 %, zato se lahko uporablja kot izključitveni indeks za diagnozo akutne AD.
4. Aterosklerotična srčno-žilna bolezen
Aterosklerotična srčno-žilna bolezen je srčna bolezen, ki jo povzroča arteriosklerotični plak, vključno z akutnim miokardnim infarktom z elevacijo ST-segmenta, akutnim miokardnim infarktom brez elevacije ST-segmenta in nestabilno angino pektoris. Po rupturi plaka nekrotični material jedra v plaku izteče, kar povzroči nenormalne komponente pretoka krvi, aktivacijo koagulacijskega sistema in povečano koncentracijo D-dimerja. Bolniki s koronarno boleznijo srca in povišanim D-dimerjem lahko napovedujejo večje tveganje za akutni miokardni infarkt in se lahko uporabljajo kot indikator za opazovanje stanja akutnega koronarnega sindroma (AKS).
5. Trombolitična terapija
Lawterjeva študija je pokazala, da lahko različna trombolitična zdravila zvišajo raven D-dimera, spremembe njegove koncentracije pred in po trombolizi pa se lahko uporabijo kot indikator za presojo trombolitične terapije. Njegova vsebnost se je po trombolizi hitro povečala na najvišjo vrednost in se v kratkem času zmanjšala z znatnim izboljšanjem kliničnih simptomov, kar kaže na učinkovitost zdravljenja.
- Raven D-dimerja se je znatno povečala 1 uro do 6 ur po trombolizi pri akutnem miokardnem infarktu in možganskem infarktu.
- Med trombolizo globoke venske tromboze se vrh D-dimera običajno pojavi 24 ur ali kasneje.
Vizitka
Kitajski WeChat