Razlaga kliničnega pomena D-dimera


Avtor: Naslednik   

D-dimer je specifičen produkt razgradnje fibrina, ki nastane iz zamreženega fibrina pod delovanjem celulaze.Je najpomembnejši laboratorijski indeks, ki odraža trombozo in trombolitično aktivnost.
V zadnjih letih je D-dimer postal bistven indikator za diagnozo in klinično spremljanje različnih bolezni, kot so trombotične bolezni.Oglejmo si ga skupaj.

01.Diagnoza globoke venske tromboze in pljučne embolije

Globoka venska tromboza (D-VT) je nagnjena k pljučni emboliji (PE), skupaj znani kot venska trombembolija (VTE).Pri bolnikih z VTE so koncentracije D-dimerja v plazmi znatno povišane.

S tem povezane študije so pokazale, da je koncentracija D-dimera v plazmi pri bolnikih s PE in D-VT večja od 1000 μg/L.

Vendar pa imajo številne bolezni ali nekateri patološki dejavniki (operacije, tumorji, bolezni srca in ožilja itd.) določen vpliv na hemostazo, kar povzroči povečan D-dimer.Čeprav ima D-dimer visoko občutljivost, je njegova specifičnost le 50- do 70-odstotna in sam D-dimer ne more diagnosticirati VTE.Zato znatnega povečanja D-dimera ni mogoče uporabiti kot specifičnega pokazatelja VTE.Praktični pomen testiranja D-dimera je, da negativni rezultat izključi diagnozo VTE.

 

02 Diseminirana intravaskularna koagulacija

Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK) je sindrom obsežne mikrotromboze v majhnih žilah po telesu in sekundarne hiperfibrinolize pod vplivom določenih patogenih dejavnikov, ki jo lahko spremlja sekundarna fibrinoliza ali zavrta fibrinoliza.

Povišana vsebnost D-dimera v plazmi ima visoko klinično referenčno vrednost za zgodnjo diagnozo DIC.Vendar je treba opozoriti, da povečanje D-dimera ni specifičen test za DIC, vendar lahko številne bolezni, ki jih spremlja mikrotromboza, povzročijo povečanje D-dimera.Ko je fibrinoliza sekundarna ekstravaskularni koagulaciji, se poveča tudi D-dimer.

Študije so pokazale, da D-dimer začne naraščati dni pred DIC in je znatno višji od običajnega.

 

03 Neonatalna asfiksija

Obstajajo različne stopnje hipoksije in acidoze pri asfiksiji novorojenčkov, hipoksija in acidoza pa lahko povzročita obsežno poškodbo vaskularnega endotelija, kar povzroči sproščanje velike količine koagulacijskih snovi, s čimer se poveča proizvodnja fibrinogena.

Ustrezne študije so pokazale, da je vrednost D-dimerja popkovnične krvi v skupini z asfiksijo bistveno višja kot pri normalni kontrolni skupini, v primerjavi z vrednostjo D-dimera v periferni krvi pa je tudi bistveno višja.

 

04 Sistemski eritematozni lupus (SLE)

Sistem koagulacije-fibrinolize je nenormalen pri bolnikih s SLE, nenormalnost sistema koagulacije-fibrinolize pa je bolj izrazita v aktivni fazi bolezni, nagnjenost k trombozi pa je bolj očitna;ko se bolezen olajša, je sistem koagulacije in fibrinolize normalen.

Zato bodo ravni D-dimerja pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom v aktivni in neaktivni fazi znatno povečane, plazemske ravni D-dimerja pri bolnikih v aktivni fazi pa so znatno višje od tistih v neaktivni fazi.


05 Jetrna ciroza in jetrni rak

D-dimer je eden od markerjev, ki odražajo resnost bolezni jeter.Hujša kot je bolezen jeter, večja je vsebnost D-dimera v plazmi.

Ustrezne študije so pokazale, da so bile vrednosti D-dimera stopnje A, B in C po Child-Pughu pri bolnikih s cirozo jeter (2,218 ± 0,54) μg/mL, (6,03 ± 0,76) μg/mL in (10,536 ± ± 0,54) μg/mL. 0,664) μg/mL oz..

Poleg tega je bil D-dimer znatno povišan pri bolnikih z jetrnim rakom s hitrim napredovanjem in slabo prognozo.


06 Rak želodca

Po resekciji bolnikov z rakom se trombembolija pojavi pri približno polovici bolnikov, D-dimer pa se znatno poveča pri 90% bolnikov.

Poleg tega obstaja razred snovi z visoko vsebnostjo sladkorja v tumorskih celicah, katerih struktura in tkivni faktor sta si zelo podobna.Sodelovanje v človeških presnovnih dejavnostih lahko spodbuja aktivnost koagulacijskega sistema telesa in poveča tveganje za trombozo, raven D-dimera pa se znatno poveča.Raven D-dimera pri bolnikih z rakom želodca s stopnjo III-IV je bila znatno višja kot pri bolnikih z rakom želodca s stopnjo I-II.

 

07 Mycoplasma pneumonia (MMP)

Hudo MPP pogosto spremljajo povišane ravni D-dimerja, ravni D-dimerja pa so bistveno višje pri bolnikih s hudo MPP kot pri blagih primerih.

Ko je MPP resno bolan, se bodo lokalno pojavile hipoksija, ishemija in acidoza, skupaj z neposrednim vdorom patogenov, ki bodo poškodovali vaskularne endotelne celice, izpostavili kolagen, aktivirali koagulacijski sistem, oblikovali stanje hiperkoagulacije in tvorili mikrotrombe.Zaporedoma se aktivirajo tudi notranji fibrinolitični, kininski in komplementni sistemi, kar povzroči povečano raven D-dimerja.

 

08 Sladkorna bolezen, diabetična nefropatija

Ravni D-dimera so bile znatno povišane pri bolnikih s sladkorno boleznijo in diabetično nefropatijo.

Poleg tega sta bila indeksa D-dimera in fibrinogena pri bolnikih z diabetično nefropatijo znatno višja kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.Zato se lahko v klinični praksi D-dimer uporablja kot testni indeks za diagnosticiranje resnosti sladkorne bolezni in bolezni ledvic pri bolnikih.


09 Alergijska purpura (AP)

V akutni fazi AP so različne stopnje hiperkoagulabilnosti krvi in ​​povečano delovanje trombocitov, kar vodi do vazospazma, agregacije trombocitov in tromboze.

Zvišan D-dimer pri otrocih z AP je pogost po 2 tednih od začetka in se razlikuje med kliničnimi stopnjami, kar odraža obseg in stopnjo sistemskega vaskularnega vnetja.

Poleg tega je tudi prognostični pokazatelj, pri vztrajno visokih vrednostih D-dimera je bolezen pogosto dolgotrajna in nagnjena k okvari ledvic.

 

10 Nosečnost

S tem povezane študije so pokazale, da ima približno 10 % nosečnic znatno povišano raven D-dimera, kar kaže na tveganje za nastanek krvnih strdkov.

Preeklampsija je pogost zaplet nosečnosti.Glavne patološke spremembe preeklampsije in eklampsije so aktivacija koagulacije in povečanje fibrinolize, kar ima za posledico povečano mikrovaskularno trombozo in D-dimer.

D-dimer se je hitro zmanjšal po porodu pri normalnih ženskah, povečal pa se je pri ženskah s preeklampsijo in se vrnil v normalno stanje šele po 4 do 6 tednih.


11 Akutni koronarni sindrom in disekcijska anevrizma

Bolniki z akutnim koronarnim sindromom imajo normalno ali le blago povišano raven D-dimera, medtem ko so disekcijske anevrizme aorte izrazito povišane.

To je povezano s pomembno razliko v obremenitvi trombov v arterijskih žilah obeh.Koronarni lumen je tanjši in tromb v koronarni arteriji je manjši.Po pretrganju intime aorte velika količina arterijske krvi vstopi v žilno steno in tvori disekcijsko anevrizmo.Pod delovanjem koagulacijskega mehanizma nastane veliko število trombov.


12 Akutni možganski infarkt

Pri akutnem možganskem infarktu se spontana tromboliza in sekundarna fibrinolitična aktivnost povečata, kar se kaže kot povečana raven D-dimera v plazmi.V zgodnji fazi akutnega možganskega infarkta je bila raven D-dimera znatno povečana.

Plazemske ravni D-dimerja pri bolnikih z akutno ishemično možgansko kapjo so bile nekoliko povišane v prvem tednu po začetku, pomembno povišane v 2 do 4 tednih in se niso razlikovale od normalnih ravni v obdobju okrevanja (> 3 mesece).

 

Epilog

Določanje D-dimera je preprosto, hitro in ima visoko občutljivost.Široko se uporablja v klinični praksi in je zelo pomemben pomožni diagnostični indikator.