O le ā le homeostasis ma le thrombosis?


Tusitala: Succeeder   

O le thrombosis ma le hemostasis o ni galuega taua fa'aletino o le tino o le tagata, e aofia ai va'a toto, platelets, coagulation factors, anticoagulant proteins, ma fibrinolytic systems. O se seti o faiga paleni lelei e fa'amautinoa ai le tafe masani o le toto i le tino o le tagata. O le tafe faifai pea o le toto, e le masaa mai le va'a toto (hemorrhage) pe coagulation i totonu o le va'a toto (thrombosis).

O le faiga o le thrombosis ma le hemostasis e masani ona vaevaeina i ni laasaga se tolu:

O le hemostasis muamua e aofia tele lava i le puipui o le alatoto, sela endothelial, ma platelets. A maeʻa ona manuʻa le alatoto, e vave ona faʻapotopoto platelets e taofi ai le tafe toto.

O le hemostasis lona lua, e taʻua foʻi o le plasma hemostasis, e faʻagaoioia ai le faiga o le coagulation e liua ai le fibrinogen i le insoluble cross-linked fibrin, lea e fausia ai ni poloka tetele.

Fibrinolysis, lea e talepe ai le fibrin clot ma toe faʻafoʻisia ai le tafe masani o le toto.

O la'asaga ta'itasi e fa'atonutonuina ma le sa'o ina ia tumau ai le paleni. O fa'aletonu i so'o se so'otaga o le a i'u ai i fa'ama'i e feso'ota'i i ai.

O fa'aletonu o le toto o se fa'aupuga lautele mo fa'ama'i e mafua mai i faiga fa'aletonu o le hemostasis. E mafai ona vaevaeina fa'aletonu o le toto i ni vaega se lua: tu'ufa'asolo ma maua, ma o fa'ailoga fa'apitoa o le toto tele lava i vaega eseese. O fa'aletonu o le toto mai le fanau mai, hemophilia A masani (le lava o le coagulation factor VIII), hemophilia B (le lava o le coagulation factor IX) ma fa'aletonu o le coagulation e mafua mai i le le lava o le fibrinogen; fa'aletonu o le toto maua, masani E iai le le lava o le coagulation factor e fa'alagolago i le vitamini K, fa'aletonu o le coagulation factor e mafua mai i fa'ama'i ate, ma isi.

O faʻamaʻi thromboembolic e vaevaeina tele i le arterial thrombosis ma le venous thromboembolism (venousthromboembolism, VTE). O le arterial thrombosis e sili atu ona taatele i coronary arteries, cerebral arteries, mesenteric arteries, ma limb arteries, ma isi. E masani ona faafuaseʻi ona tupu, ma e ono tupu ai tiga ogaoga i le lotoifale, e pei o le angina pectoris, tiga o le manava, tiga ogaoga i vae, ma isi; e mafua mai i le ischemia o aano ma le hypoxia i vaega talafeagai o le toto. O le fausaga ma le galuega a le toto e le masani ai o totoga, aano, e pei o le myocardial infarction, le manuia o le fatu, cardiogenic shock, arrhythmia, faʻalavelaveina o le mafaufau ma le hemiplegia, ma isi; o le thrombus shedding e mafua ai le cerebral embolism, renal embolism, splenic embolism ma isi faʻailoga ma faʻailoga e fesoʻotaʻi. O le venous thrombosis o le ituaiga masani lea o le deep vein thrombosis i vaega pito i lalo. E masani ona tupu i totonu o veins loloto e pei o le popliteal vein, femoral vein, mesenteric vein, ma portal vein. O faʻaaliga intuitive o le fulafula i le lotoifale ma le le tutusa o le mafiafia o vaega pito i lalo. O le Thromboembolism e faasino i le vavae ese o le thrombus mai le nofoaga na fausia ai, ma poloka atoa ai nisi o alatoto i le taimi o le gaioiga o le gaoioi faatasi ma le tafe o le toto, ma mafua ai le ischemia, hypoxia, necrosis (arterial thrombosis) ma le congestion, edema (faagasologa o le pathological o le venous thrombosis). A uma ona pa'ū ese le deep vein thrombosis o le vaega pito i lalo o le tino, e mafai ona ulufale atu i le pulmonary artery faatasi ai ma le tafe o le toto, ma aliali mai ai faailoga ma faailoga o le pulmonary embolism. O le mea lea, o le puipuia o le venous thromboembolism e matua taua tele.