Zdravljenje z zdravili in infuzija koagulacijskih faktorjev se lahko izvedeta po pojavu koagulacijske disfunkcije.

1. Za zdravljenje z zdravili lahko izberete zdravila, bogata z vitaminom K, in aktivno dopolnjujete vitamine, ki lahko spodbujajo nastajanje faktorjev strjevanja krvi in ​​preprečujejo motnje strjevanja krvi.

2. Infuzija koagulacijskih faktorjev. Kadar so simptomi koagulacijske disfunkcije resni, se lahko odločite za neposredno infuzijo koagulacijskih faktorjev, kar lahko poveča njihovo koncentracijo v plazmi, tako da je dovolj trombocitov za spodbujanje koagulacije.

V primeru krvavitve lahko prepreči tudi nadaljnji pretok krvi. Motnje koagulacije se nanašajo na motnje strjevanja krvi, ki jih povzroča pomanjkanje ali disfunkcija koagulacijskih faktorjev. Klinično jih v glavnem delimo na dve kategoriji: dedne in pridobljene. Dedne motnje koagulacije so večinoma posledica pomanjkanja enega samega koagulacijskega faktorja, kar pogosto vodi do koagulacijskih simptomov pri dojenčkih in majhnih otrocih, pogosto pa jih spremlja družinska anamneza. Pridobljeno disfunkcijo koagulacije pogosto povzroči pomanjkanje več koagulacijskih faktorjev in se večinoma pojavi v odrasli dobi. Vzroki: Dedne motnje koagulacije so genetske motnje z družinsko anamnezo. Pridobljene motnje koagulacije imajo pogosto pomanjkanje več koagulacijskih faktorjev, ki se večinoma pojavljajo v odrasli dobi. Pri tem stanju je pogostejša hemofilija, ki je dedno pomanjkanje koagulacijskih faktorjev, vključno s hemofilijo A in hemofilijo B, pri pridobljenih motnjah koagulacije, predvsem zaradi virusne in bakterijske okužbe, ki lahko povzroči diskretno intravaskularno koagulacijo, in nenormalnih koagulacijskih faktorjev, kot je koagulacijska disfunkcija, ki jo povzročata varfarin in heparin. Kot odgovor na to situacijo je treba okrepiti preventivo, dopolniti koagulacijske faktorje ter se nato izogniti travmam in preprečiti krvavitve. Glavni simptomi motenj koagulacije so krvavitve in podplutbe. Klinično jih poleg krvavitev spremljajo tudi simptomi in znaki primarne bolezni. Kažejo se kot krvavitve v mehkih tkivih, mišicah in nosilnih sklepih. Po manjših poškodbah se lahko pojavi tudi spontana krvavitev. Pojavijo se tudi lokalna oteklina, bolečina in občutljivost. Po prenehanju krvavitve se nakopičena kri postopoma absorbira brez sledi. Ponavljajoče se krvavitve lahko povzročijo okorelost sklepov, kar sčasoma vodi do trajnih poškodb sklepa, osteoporoze, omejene gibljivosti sklepov in atrofije mišic.

V normalnih časih bi morali bolniki aktivno dopolnjevati svojo prehrano, biti pozorni na uživanje hrane, bogate z vitamini in beljakovinami, ter razviti dobro navado previdnosti in previdnosti, da bi se izognili pomembnim poškodbam.